energetske točke
Na sami lokaciji na Kopah je najdenih in določenih 13 točk, ki blagodejno oz. pozitivno vplivajo na naše zdravje. Življenjski tempo je vse hitrejši, zato morajo ljudje vedno bolj paziti na svoje zdravje in mnogi iščejo možnosti, kako svoje zdravje in počutje izboljšati. Energetske točke so eden izmed pomembnejših alternativnih načinov zdravljenja, ki jim bomo morali v prihodnje dati večjo težo v smislu turistične ponudbe.
Zadrževanje na takšnih mestih na človeka deluje pomirjujoče, saj stimulirajo akupunkturne točke in mehčajo meridiane, telo prečistijo v globine in obnovijo življenjsko energijo. Močno zdravilne energije nekateri začutijo kot mravljinčenje, zbadanje po telesu ali spremembo temperature, in čeprav se po takšnih pohodih in aktivnostih še nekaj dni počutimo sveži in polni energije, nekaj previdnosti kljub vsemu ne škodi.
PARTIZANSKI DOM
Partizanski dom se nahaja ob vznožju Male Kope in nam v bližini ponuja krasen razgled na Mislinjsko dolino. Če se povzpnemo malo višje, pa nas očara tudi Dravska dolina in obronki Avstrije. Dom se nahaja direktno ob smučišču, od štirisedežnice pa je oddaljen le 80 metrov.
Dostopen je po cesti iz Slovenj Gradca, od koder je oddaljen 18 kilometrov, do njega pa lahko dostopamo tudi s štirisedežnico Kaštivnik iz smeri Vuzenica. Dom ponuja tudi namestitev v dvo in več posteljnih sobah, ki sprejmejo do 70 oseb.
RIBNIŠKA KOČA
Ena najlepših in najbolj poznanih poti na Pohorju je vsekakor pot od Pungarta do Ribniške koče. Preživite lahko lep dan v naravi, če se zjutraj odpravite od Grmovškovega doma in se podate do Ribniške koče. Ob koči imate klopi, kjer se lahko okrepčate, nato se lahko podate do Ribniškega jezera ali pa se počasi vrnete na Grmovškov dom.
Ribniška koča se nahaja na Ribniškem Pohorju pod Malim Črnim vrhom in Jezerskim vrhom. Od koče je lep razgled proti vrhoma ter hribom nad Dravsko dolino. Koča je odprta vse leto in ima v desetih sobah 40 ležišč in še dodatnih 25 na skupnih ležiščih. Koča je tudi točka slovenske planinske poti. V neposredni bližini je tudi manjši smučarski center. Ribniško jezero je od koče oddaljeno približno pol ure.
KAPELICA SV. ANE
Zadnja nedelja v juliju je tradicionalna lepa nedelja pri kapelici Svete Ane. Že naši predniki so radi zahajali na najvišje vrhove Pohorja, zato je Planinsko društvo Slovenj Gradec leta 1937 postavilo kapelico na Pungartu. Kljubovala je vsem težavam, nepoškodovana prestala drugo svetovno vojno, ostala cela ob požaru na Grmovškovemu domu, leta 1970 pa je bila prenovljena.
Leta 1983 so jo porušili zaradi širitve Grmovškovega doma na Kopah. Maše so bile potem nekaj let na prostem. Na večkratno vztrajanje županije Šentilj pod Turjakom, kamor kapelica spada, je bila postavljena nadomestna kapelica, ki je bila blagoslovljena 24. julija 1987.
KOČA PESNIK
Planinska koča pesnik se nahaja Pesnik se nahaja na nadmorski višini 1101 meter in pripada pogorju Pohorje.
Lep razgled se odpira na vse strani, le proti jugu ga zapirajo severna pobočja Pohorja z Jezerskim in Črnim vrhom. Na vzhodno stran se razprostira hribovit svet Ribniško-Lehenskega podolja, potem pa vidimo Dravsko dolino do Maribora.
Od jugozahodnega proti severozahodu se pogled ustavlja na slemenih, ki se spuščajo od glavnega pohorskega hrbta proti dolini Drave, kjer se beli cerkev sv. Antona na Planini; za Pohorjem vidimo Svinško planino in Golico (Koralpe).
Da se do Grmovškovega doma ne bi vračali po isti poti, lahko prečkate gozdove in po gozdnih cestah v dveh urah prispete nazaj na Pungart.
KOČA NA KREMŽARJEVEM VRHU
Je najbolj zahodna pohorska planinska postojanka in se nahaja na 1164 m nadmorske višine. Koča je priljubljena izletniška točka, saj je z vseh strani lep razgled na Mislinjsko dolino. Paški Kozjak, Smrekovec, Uršljo goro in druge okoliške hribe. Mimo koče vodi tudi planinska pot, kjer je že leta 1934 mislinjska podružnica slovenskega planinskega društva zgradila planinsko kočo.
Letno jo obišče okrog 20.000 planincev in sprehajalcev- največ ob 1. maju. V gostinskem prostoru je 50 sedežev, v 9 sobah je 26 postelj, na skupnem ležišču pa 22 ležišč.
KOČA PLANINC
Koča je postavljena na SV delu Pohorja, na višini 1010 mnv, v neposredni bližini je postavljena štirisedežnica Kaštivnik, ki poteka do vrha Male Kope in je pripomogla k porastu smučarskega turizma. Kraj se imenuje sv. Primož na Pohorju. Planinski dom je v lasti PD Vuzenica že od leta 1946.
Leta 1999 je bil dozidan prizidek in 2001 v celoti obnovljen, ter namenjen planincem in smučarskim gostom. Zelo primerna lokacija za šolo v naravi, planinsko šolo, smučarsko šolo in za druge seminarje. Lahko vam nudi 25 ležišč. Prvotno ime koče je TAJZL. Ob prenovi pa so jo planinci preimenovali v kočo PLANINC!
KAPELA SV. ROKA
Kapela Sv. Roka stoji 1 km od spodnje postaje smučišča Pungart, proti Ribnici. Kapelica je zavetnik gozdarjev. Kapelica nas ob poteh in stezah opominja na bogato krščansko tradicijo naših krajev. Ljudje so največkrat v zahvalo, kot sad zaobljube, uslišanj in opominov, postavili skromno kapelico.
Znamenja in križi, ki se postavljajo ob cestah, so v glavnem leseni, s strešico ter kipcem križanega ali podobnega svetnika oziroma Marije. Kapelice so nastale v zadnjih dveh stoletjih, točnih podatkov pa ni možno najti.
CERKEV SV. BOLFENK
Cerkev Sv. Bolfenk stoji v Hudem kotu, na nadmorski višini 942m in je poznogotska cerkev, ki je bila zgrajena v baročnem slogu v začetku 16. stoletja . Prvič se omenja okrog leta 1585. Dolga je okrog 14 metrov, visoka pa 4,5 metra. Cerkev je krita s šintli, prezbiterij cerkev je obokan, ladja ima raven strop – kasete z različnimi ornameti.
Tla so tlakovana s kamnom, stene pa ometane in pobeljene. Zakristija je pod zvonikom na levi strani ob prezbiteriju. Kar je lesen, na njem so stare orgle na meh in nožni pogon. Cerkev ima tudi prižnico, po drugi svetovni vojni je cerkev dobila zvon težak 90 kilogramov. Ob cerkvi je mogočna lipa, ki je bila zasajena ob westfalskem miru, ob koncu 30-letne vojne leta 1648.
VELIKA KOPA
Velika Kopa (1542 m nadmorske višine) je drugi najvišji vrh Pohorja. Na vrhu nas pričaka prelep razgled na Mislinjsko in del Dravske doline, na Uršljo goro, Peco, Raduho, Golico in Svinško planino ter vsa sosednja pogorja. Tu je označena tudi geodetska točka.
Velika Kopa je pozimi smučišče, ki privabi obiskovalce iz cele Slovenije in tujine, v poletnem času pa priljubljena sprehajalna točka. Poleti vas pričakajo grmički borovnic, kjer se jih lahko do sitega najeste ali pa si v Grmovškovem domu privoščite borovničev zavitek.
PAUČKOVE PARTIZANSKE BOLNIŠNICE
V okolici Partizanskega doma oz. natančneje ob vznožju poti na Kope najdete Paučkove partizanske bolnišnice. Obsežni pohorski gozdovi so človeku večkrat nudili prijazno varstvo. Med drugo svetovno vojno so na zahodnem Pohorju zrasle številne skrite bolnišnice. Za ranjence so poleg zdravniškega osebja skrbeli tudi domačini, zato ostajajo Paučkove bolnišnice simbol človeške radodarnosti.
Paučkove partizanske bolnišnice so skupno ime za šest preprostih, skrivnih partizanskih bolnišničnih kompleksov, ki jih je na zahodnem Pohorju s pomočjo domačih aktivistov in sodelavcev OF ter partizanov iz enot, ki so bili dodeljeni partizanski saniteti, od aprila 1944 do konca vojne zgradil partizanski zdravnik dr. Ivan Kopač – Pauček (1916 – 1988).
ČRNI VRH
Črni vrh leži 10 minut od poti na Ribniško kočo, na višini 1543 n.m.v in je najvišji vrh Pohorja. Od Pungarta boste za to potrebovali 50 minut. Na oblastnem vrhu raste trava resava, na vzhodni in severni strani pa je poraščen z nizkimi smrekami.
Na vrhu je znamenje, sestavljeno iz treh visokih, na vrhu povezanih kovinskih križev, ob vznožju pa so trije klini. Poleg je skrinjica z vpisno knjigo in žigom. Na znamenju piše, da stoji na najvišjem vrhu Pohorja, ter da je postavljeno na pobudo PD Mislinja in Županijskega urada Šentilj pod Turjakom.
MRZLI STUDENEC
Severozahodno od Črnega vrha se nahaja Mrzli studenec, ki je eden najvišje ležečih izvirov na Pohorju. Tam se lahko odžejate s hladno pohorsko vodo. V bližini vrha so tudi rastišča borovnic.
RIBNIŠKO JEZERO
Je naravni rezervat in sodi v zaščiteno območje Natura 2000. To ni pravo jezero, temveč visoko šotno barje, za katero je značilno, da se napaja samo z deževnico.
Ribniško jezero leži na višini 1490 metrov, ob vznožju Jezerskega vrha, in je eno izmed najlepših šotnih barij na Pohorju. Obdano je s smrekovimi gozdovi, med ruševjem se skriva 84 m dolgo, do 40 m široko in 1 m globoko jezero. Poleg 84 metrov dolgega Ribniškega jezera je tam še šest manjših jezerc oz. barjanskih oken.
LOVRENŠKA JEZERA
Nahajajo se na območju visokega barja sredi Pohorja med Ribniškim Pohorjem in Roglo. Jezera si lahko ogledamo po leseni stezi, ki je postavljena nad močvirjem. Na začetku poti je razgledni stolp od koder je čudovit razgled na jezerca in barje.
Lovrenško barje se uvršča med največje visoko barje v Sloveniji. Barje je sestavljeno iz dveh delov, ki ju ločuje gozd. Barska okna ali 20 malih jezerc je njegova najbolj znana značilnost, ki mu je tudi dala ime Lovrenška jezera. Ima slemensko lego in njegovo starost cenijo na 8000 let.
SGERMOVA SMREKA
Na Sgermovi domačiji v občini Ribnica na Pohorju stoji Sgermova smreka, ki je eden od najpomembnejših primerkov naravne dediščine pri nas. Sgermova smreka je veličastna navadna smreka, ki je z geodetsko določeno višino 61,8 metra in premerom 1,13 metra najvišje drevo v Sloveniji in v vsej srednji Evropi. Drevo kljub svoji visoki starosti, ki jo ocenjujejo na okoli 260 let še vedno raste.
Ljubitelji narave bi rekli, da je občutek pri pogledu v še vedno polno, zdravo Sgermovo smreko in njen vitalen vrh veličasten. Najstarejši podatki o izmeri te smreke, ki stoji na Sgermovi kmetiji v občini Ribnica na Pohorju, so iz leta 1938, ko je merila 51 metrov.