Arnika – Med rastlinskimi vrstami najdemo Arniko (znanstveno ime Arnica montana), ki je zaščitena zdravilna rastlina. Steblo arnike je žlezasto in dlakavo, z enim cvetnim koškom in lahko zraste tudi do 70 cm visoko. Listi so kratko pecljasti. Pri nabiranju arnike se je najbolje orientirati po barvi in aromatičnem vonju cvetov arnike.
Borovnice – Ob poteh Pohorja vas pričakajo polni grmički borovnic, ki kar vabijo, da jih poskusimo in naberemo za slastna peciva. Borovnice zrastejo v majhnih grmičkih do 30 cm visoko. Nimajo vonja, sveže pa so kiselkasto sladkega okusa, posušene pa nekoliko trpkega.
Gobe – Nabiranje gob je zadnjih nekaj let postalo najpopularnejši ”šport” širšega prebivalstva naše lepe domovine Slovenije. Tudi po poteh Pohorja jih najdete, ampak ne pozabite – samo 2 kg na osebo. S stališča rekreacije, je gobarjenje naravnost idealna oblika dejavne sprostitve.
Sedovnikova lipa – Je najstarejša lipa, katero naj bi v preteklosti posadili Turki in stoji na Sedovnikovi domačiji. Stara je okrog 500 let in ima kar 8 metrov obsega, njena notranjost pa je votla.
Brusnice – Območje Pohorja s pestrim rastlinskim in živalskim Svetom predstavlja enega izmed biserov narave Slovenije. To dokazuje tudi uvrstitev Pohorja v mrežo posebnih evropskih naravovarstvenih območij Natura 2000.
Divji petelin (Ruševec) – Od zaščitenih vrst na Koroškem in Pohorju Živi najvitalnejša populacija divjega petelina v Sloveniji. Živi v mirnih, starih, obsežnih, mešanih in iglastih gozdovih, večinoma na nadmorski višini nad 800m.
Mravlje – Velike rdeče mravlje iz rodu Formica so pomemben člen v gozdni biocenozi in v preventivnem biološkem varstvu gozdov. V gozdu so lahko stalno prisotne, saj imajo dolgo življenjsko dobo ( samice 15 do 25 let, delavke 3 do 5 let), zaradi socialnega načina življenja v velikih mravljiščih pa so manj odvisen od vremenskih in prehranskih razmer.
Divji zajec – Glavni prostor za zajca je obdelan poljski svet, najbolj mu ustreza odprt ravninski svet. Pri nas živi poljski zajec do 1500 m nadmorske višine, po svetu pa tudi do 5000 m nadmorske višine, čeprav so najugodnejši pogoji za poljskega zajca do 500 m.
Srna – Med najbolj razširjene živalske vrste na Pohorju spada tudi srna. Značilnost srne je, da se pase sedem ur, prav toliko prežvekuje, sedem nadaljnjih ur počiva, trdo pa spi le tri ure. Je edina vrsta parkljaste divjadi, ki je razširjena na celotnem Pohorju. Gostota populacije je različna, vseeno pa velja osnovna ugotovitev, da se številčnost z nadmorsko višino zmanjšuje.
Lisica – Lisica ima podolgovato vitko telo, na glavi pa zelo gibljiva šilasta uhlja in ozek koničast smrček z redkimi dolgimi dlakami. Rep je dolg in košat, na koncu bel. Živi v gozdnih predelih, redko v gorah. Je zelo spretna in hitra. Okrog hodi v glavnem ponoči in lovi plen, išče odpadke in mrhovino. Živi posamezno, redkeje v manjši skupini, in sicer v tleh, v brlogu, do katerega izkoplje več izhodov.
Navadna veverica – Je razširjena predvsem v mešanih in iglastih gozdovih. Živi predvsem na drevesih, včasih pa tudi na tleh, kjer išče hrano. Je spretna plezalka. Je največji gozdni glodalec.
Kuna zlatica – Kuna zlatica živi v vseh vrstah gozdov, v gorah pa do drevesne meje. Aktivna je predvsem ponoči in je samotarska žival, ki se hrani z glodalci, pticami, žuželkami in gozdnimi sadeži.
Jazbec – Je naša največja kuna. Njegova glava je koničasta, trup pa močan in zajeten. Okončine so mišičaste, kremplji na prstih pa dolgi. Pozimi zapušča brlog tudi v globokem snegu in hudem mrazu.
Največji metulj v Evropi – Največji metulj v Evropi s premerom 15 cm, je nočni pavlinček in le tega lahko najdete po poteh Pohorja. Je največja avtohtona vrsta nočnega metulja Evrope.
